Najbolj akademski nasvet študentom pri izbiri teme bi bil, naj se odločajo za teme seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog, s katerimi se jim zdi, da bi prispevali za stroko ali družbo pomembne vsebine. Učbeniki raziskovalne metodologije svetujejo, naj se pri iskanju teme vprašamo, katera vprašanja in problemi so pritegnila našo pozornost, kaj se nam zdi pomembno in kje se čutimo, da bi želeli spodbuditi spremembe in napredek.
V praksi pa je pogosto tako, da si težko predstavljamo, kako bi neko svoje interesno področje razvili v seminarsko, diplomsko ali magistrsko nalogo. Postavlja se tudi vprašanje, ali bomo za tako temo našli mentorja, ki jo bo pripravljen sprejeti in nas voditi pri nastajanju. Mentorji pogosto sami razpišejo naslove, od katerih nekateri niso najbolj navdušeni odstopati, ali pa se ob naši izbiri prepustijo lastnemu raziskovalnemu zanosu in nam temo prekrojijo do nerazpoznavnosti.
Ob vseh teh dejavnikih, pa obstaja še eno pomembno ključno vprašanje, katerega bi veljalo upoštevati pri izbiri teme seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog. Ali bomo temo dejansko tudi res lahko raziskali in kako. Izkušnje kažejo, da se študentom pogosto neka tematika zdi izjemno zanimiva, vendar o njej ne razmišljajo z vidika raziskovalne metodologije. Ko izbiramo temo seminarske, diplomske ali magistrske naloge, v prvi vrsti izbiramo problem, ki ga želimo rešiti ali za katerega želimo način reševanja predstaviti. Če problema ni ali ne vemo, kako točno bi ga rešili, bomo temo težko razvili v smiselno zaokroženo celoto v obliki seminarske, diplomske ali magistrske naloge.
Ob izbiranju teme seminarske, diplomske ali magistrske naloge je tako zelo dobrodošlo, če imamo nenehno pred očmi vprašanje, kako bomo to temo uspešno raziskovali. Se bomo odločili za kvantitativno ali kvalitativno metodologijo? Kako bomo temo razbili na spremenljivke, ki jih bomo preučevali. Kakšna raziskovalna vprašanja si lahko v okviru teme zastavimo in kakšne hipoteze lahko preverjamo. Bomo uporabili anketni vprašalnik, eksperiment ali vprašalnik ter kako bomo z njim merili spremenljivke. Kako bomo pridobljene podatke analizirali; ali smo se analize te vrste podatkov v času študija že naučili ali bomo morali za analizo poseči po dodatnem študijskem materialu in ali nam bo mentor pri tem znal pomagati?
Vse to so vprašanja, ki lahko bistveno otežijo in upočasnijo proces pisanja seminarske, diplomske ali magistrske naloge. Čeprav se morda zdi, da so tehnične narave in da se z njimi ne bi smeli preveč ukvarjati ter delovati po principu, kjer je volja, tam je pot, sama praksa običajno ni zelo naklonjena takemu romantičnemu pojmovanju. Študentje seminarsko, diplomsko oziroma magistrsko nalogo pogosto pripravljajo ob opravljanju drugih obveznosti, hkrati pa niso vedno vešči raziskovalnega procesa. Tudi če izberejo preprostejše metodološke pristope, lahko ti pomenijo kar veliko dela in napora. Pri izbiri teme seminarske, diplomske ali magistrske naloge se zaradi tega velja odločati tudi na podlagi metodologije.