Pisanje magistrske naloge ali doktorske disertacije je včasih kot vodenje majhnega podjetja. V obeh primerih se srečujete z dvema problemoma. Prvi problem je kopica majhnih priložnosti, ki se lahko razvijejo v nič. Zaradi tega najbrž vse poskusite in se kasneje ukvarjate s problemom odvečnega dela. Drugi problem je urnik, ki ga nimate oz. ki vam ga nihče ne vsiljuje. Sploh ker se zdi, da so vse naloge podobno pomembne, se je težko odločiti, česa se lotiti najprej in česa kasneje. Prvi problem vodi v preobremenjenost, drugi problem pa v kaotičnost. Oba skupaj v izgorelost, še prej pa v bezljanje. Ker vas čaka množica nalog, ki jim težko odločate prioritetno vrednost, se malo lotite tega in malo onega.

Ne končate še ene naloge, ko že začnete z naslednjo. Na pol preberete nek članek in si že nalagate naslednjega. Medtem odprete elektronsko pošto, da si preložite še referenco, ki vam jo je poslala kolegica. V nabiralniku najdete novo neodgovorjeno sporočilo, na katerega začnete odgovarjati, nato pa vidite, da vam bo vzelo preveč časa, zato ga shranite med osnutke. Tam najdete osnutke prejšnjega tedna, ki ste jih že odposlali, zato jih začnete brisati. Na koncu ste dve uri pred zaslonom z desetimi odprtimi okni, frustrirani, ker v resnici še niste ničesar napisali. Največja težava tega početja sta preklapljanje med opravili in razpršena pozornost, ki vas lahko resno izčrpavata.

Z vsakim preklapljanjem med opravili ustvarjate tehični dolg. Tehnični dolg je čas, ki ga morate porabiti kasneje, ker nečesa niste dobro oz. do konca opravili že na začetku. Koncept prihaja iz računalništva in označuje povzročeno dodatno delo zaradi izbire slabše in začasne rešitve namesto izbire boljše in dolgoročnejše rešitve. Preprost naloga, kot je branje članka, je povezana z večjim projektom oz. delom, kot je pregled literature. Del zaključevanja naloge branja članka je procesiranje predstavljenih idej in povezovanje teh idej z vašimi že obstoječimi vsebinami. Če imate kup le do polovice prebranih člankov, idej in vsebin niti pri sebi ne morete organizirate in procesirati, zato se spreminjajo v besen roj zmede in panike.

Mogoče se vam zdi, da vam zapiski lahko pomagajo, vendar temu ni vedno tako. Gotovo imate kupe zapiskov, ki jih samo zapisali in nikdar znova pogledali? Med pisanjem magistrske ali doktorske naloge se vam lahko pogosto zgodi, da nekje naletite na vsebino, ki se vam zdi pomembna za vaše delo, zato jo zabeležite z namenom, da se ji boste kasneje bolj podrobno posvetili. Zdi se vam, da vas nekje v prihodnosti čaka dan, ko boste imeli čas in mir zbrano in natančno pregledati ves material, ki ste ga nagrmadili. Obstaja velika verjetnost, da to pričakovanje ni realno. 🙂 Veliko bolj verjetno je, da časi leti in ko ste končno na tem, da začnete pripravljati pregled litetature, nimate nobene realne možnosti pregledovati vseh svojih beležk.

Kako torej nehate bezljati? Najbrž ste že vsaj pomislili, skoraj gotovo pa že poskušali narediti seznam opravil in se ga držati. Zelo preprosti nasvet, ki ga je neverjetno težko upoštevati, zlasti v kontekstu pisanja magistrske ali doktorske naloge. Kakšen naj bo torej dober seznam opravil. Najprej naj vam predstavimo primer neuporabnega seznama opravil. Na primer a) preberi 140 člankov, ki si jih preložil prejšnji teden; b) napravi množico zapiskov in c) napiši pregled literature. Da iz tega neuporabnega pripravite uporaben seznam opravil, je te ogromne in nedorečene gmote smiselno razčleniti v majhne, obvladljive in izvedljive korake. Pomagajte si s tem, da v seznamu opravil zmeraj uporabite glagole, kot so “določi”, “poglej”; “pripravi”, “preberi”, “začni” ipd. Začetek celotnega seznama opravil pa naj bo videti nekako takole:

• Določi točen rok za dokončanje prvega osnutka pregleda literature.
• V urniku poišči 2 do 4 ure trajajoča časovna okna za pripravljanje pregleda literature.
• Prenesit zanimive članke, vendar jih ne beri. Najprej prenesi priporočila mentorja, nato še več člankov iz bibliografskih baz.
• Površno preberi vseh 140 člankov (hitro poskeniraj povzetek, uvod, zaključek).
• Ustvari .docx dokument s ključnimi temami za pregled literature.
• Naredi krajši seznam člankov za poglobljeno branje in jih razvrsti po pomembnosti.

Tako nekako. To je način, da se izognete bezljanju in nabiranju tehničnega dolga. Na začetku si vzamite čas, da delo dobro načrtujete. Kasneje si boste neskončno hvaležni.