Ustrezno zaporedje nalog, ki se jih lotimo ob pisanju seminarske, diplomske in magistrske naloge, lahko bistveno vpliva na količino dela, hitrost napredovanja pri delu in tudi na samo koherenco, kohezijo in kakovost izdelka. Morda ni samo po sebi umevno, hkrati pa je bistvenega pomena, vendar seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog praviloma ne začenjamo snovati na začetku, tj. s prvimi stavki in odstavki. Najbolj si bomo delo olajšali in hkrati zagotovili smiselno zaokroženost, če bomo osnutek pričeli z iskanjem osnovnega raziskovalnega vprašanja ter določanjem raziskovalnih metod. Celotna vsebina, tako uvodni kot zaključni in seveda osrednji deli seminarske, diplomske in magistrske naloge so namreč zmeraj neposredno odvisni od raziskovalnega problema. Ali bomo nek raziskovalni problem sploh res lahko raziskovalni, pa je smiselno v drugem koraku preveriti z načrtovanjem metodologije.
Prvi korak pri pisanju seminarske, diplomske in magistrske naloge je torej določitev raziskovalnega vprašanja oz. problema, drugi korak pa določanje metodologije za iskanje odgovora na raziskovalno vprašanje. Ko ta dva koraka končamo, se je najbolje lotiti razčlenjevanja raziskovalnega vprašanja, tj. postavljanja hipotez. Hipoteze morajo biti pri tem skladne z raziskovalno metodologijo; postaviti jih moramo torej tako, da bodo na eni strani odgovorile na raziskovalno vprašanje, po drugi strani pa tako, da jih bo z našo metodologijo mogoče preverjati.
Če moramo v teh prvih korakih postaviti kakršno koli trditev ali kaj predpostaviti, je te trditve in predpostavke smiselno sproti preverjati v literaturi. Pisanja teoretičnega dela se sicer vsekakor lotimo šele, ko osnujemo raziskovalni načrt, vendar včasih že raziskovalno vprašanje postavimo na osnovi določenih predpostavk. Če je temu tako, je dobro preveriti, ali bomo te predpostavke lahko utemeljili s teoretičnimi viri. Da se pisanja teorije lotimo, ko že osnujemo raziskovalni načrt, pa je pomembno zaradi tega, da pri zbiranju literature in pri pisanju sledimo osrednjemu raziskovalnemu problemu. Teorija je namreč vedno namenjena zlasti umeščanju raziskave v kontekst ter pravilnemu dojemanju pojmov in pojavov, ki jih bomo v raziskavi obravnavali.
Ko je teoretični del pripravljen, na osnovi spoznanj v njem po potrebi korigiramo raziskovalni načrt in raziskovalna orodja. Sledijo izvedba raziskave, obdelava in interpretacija rezultatov, pisanje razprave in odgovora na raziskovalno vprašanje. Ko so vsi ti jedrni deli seminarske, diplomske ali magistrske naloge pripravljeni, se lotimo pisanja oz. korigiranja uvoda in zaključkov. Uvod je sicer v večjem delu že pripravljen, saj predstavlja čistopis osnutka oz. dispozicije, vendar ga dodelamo na koncu, ko lahko z vso gotovostjo napovemo in opredelimo vse vsebine seminarske, diplomske ali magistrske naloge, ker so te že pripravljene. Zaključek pripravljamo na koncu kot odgovor na uvod.