Najbrž smo že vsi doživeli trenutek, ko smo si po dolgih urah in mogoče dnevih pisanja že oddahnili ter se skoraj predali zmagoslavju. Nato pa nas je prešinilo, da nas čaka še – Power Point. Na predstavitev človek hitro pozabi, saj praviloma večji del dela predstavljata priprava in pisanje izhodiščnega izdelka; članka, prispevka, seminarske, diplomske ali magistrske naloge. Priprava predstavitve predstavlja zgolj zaključek in povzetek celotnega vloženega dela, vendar tik pred rokom oddaje in že pošteno utrujen človek pač upravičeno zavije z očmi, ko se spomni še te naloge, ki ga čaka. Da bo ta čim hitreje opravljena, neizkušenim predlagamo nekaj nasvetov.

Pri ogrodju predstavitve, je najbolje, da se držimo kazala. V naslove slajdov lahko že takoj prenesemo glavne naslove. Na prvih slajdih predstavimo informacije iz uvoda članka, prispevka, seminarske, diplomske ali magistrske naloge: to so raziskovalno vprašanje, namen, cilji, raziskovalna vprašanja ali hipoteze in metode. S tem bomo poslušalce umestili v kontekst ter usmerili in pritegnili njihovo pozornost. Teorijo predstavljamo le toliko, kolikor je potrebno: Če se naslanjamo na točno določen model ali pa naši poslušalci niso seznanjeni s teoretičnimi osnovami. Bistvenega pomena so rezultati in ugotovitve, do katerih smo prišli v svojem raziskovanju. Najbolje je, če jih predstavimo ekvivalentno s predstavljenimi raziskovalnimi vprašanji in metodami; za vsako od teh lahko pripravimo en slajd. Izpostavljamo bistvene vsebine, ki so vezane na namen, tudi če smo v sami raziskavi posegali široko. Nazadnje ključne ugotovitve izrazimo z vsebinskim navezovanjem na namen članka, prispevka, seminarske, diplomske ali magistrske naloge.

Naš nasvet je, da si samega besedila predstavitve ne pripravljamo vnaprej ter da raje govorimo tekoče ob slajdih. Ti naj služijo kot oporne točke. S tem bomo dosegli dvoje. Prvič bomo na slajde umestili vse ključne informacije, saj nikakor ne bomo želeli na katero pozabiti. S tem bo vizualna predstavitev tudi poslušalcem bistveno olajšala pomnjenje, zapisovanje in sledenje predstavitvi. Drugič pa bo naša predstavitev bolj naravna, saj se pisan jezik bistveno razlikuje od govorjenega. Ko si besedilo predstavitve zapišemo, pogosto tvorimo predolge stavke z različnimi podrednimi zvezami, ki poslušalcu bistveno oteži razumevanje. Namesto da si besedilo predstavitve zapišemo, ta čas raje porabimo, da jo dvakrat prosto povemo ob slajdih ter se s tem pripravimo na njeno izvedbo.