Dokler niste v tej koži, si je mogoče težko predstavljati, kako je za magistrsko ali doktorsko nalogo včasih težko izbrati pravo tematiko ali pa idejo, ki jo imate v glavi, sploh povezati v eno temo. Ko začnete z načrtovanje in zbiranjem gradiva, se lahko vaše ideje hitro spreminjajo. Ni nenavadno, če se vam dogaja, da si vsakih nekaj tednov premislite in se ne morete odločiti. Morda bi si mislili, da se to sčasoma uredi samo od sebe, ampak bi bili presenečeni, koliko ljudi v doktorski ali magistrski nalogi skoraj do zadnjega obdrži zelo oz. preprosto preveč razpršeno vsebino. Včasih se od nekaterih idej in predvsem od določenega že nabranega materiala preprosto ne morete ločiti in vložite veliko truda v to, da bi posamezne dele vsebine povezali. Preširoko zastavljeno temo je tudi ne le težko, ampak praktično nemogoče dovolj poglobljeno obdelati. Vaša magistrska ali doktorska naloga ima res lahko samo eno temo. Kako veste, da ste izbrali pravo?
- Na področju vaše teme je že veliko narejenega
- Tema vas fascinira.
- Odziv drugih na vašo temo je zanimanje.
- Ni preveč trendovska.
- Ima jasne meje.
Na področju vaše teme je že veliko narejenega
Čeprav se mogoče sliši nepričakovano, saj naj bi vsaj doktorsko, če ne tudi magistrsko delo, poskrbelo za izvirni doprinos k znanosti, moramo ločiti med izvedljivo originalnim in preveč originalnim. Če na področju že obstaja dovolj materiala, se lahko nečesa oprimete, raziščete ter po potrebi izrazite kritiko in predloge za izboljšate. Če se vam bo zdelo, da je na področju vaše teme že preveč narejenega, je to dober znak. To pomeni, da morate temo samo nekoliko skrčiti, da bo bolj specifična. Ugotovitve, ki veljajo na splošno, lahko potem povezujete in preverjate na svoji ožje izbrani niši.
Tema vas fascinira
Če magistrsko ali doktorsko nalogo jemljete bolj kot zgolj eno od obveznosti, ki jo morate opraviti, in po duši niste raziskovalec, se vam mogoče ne bo zdelo zelo pomembno, kakšno temo izbrati, ali pa boste kot prioritetno pri izbiri postavili enostavnost. Čeprav tudi s kompleksnostjo in s potrebo po privrženosti temi ne gre pretiravati, pa vam bo na koncu najbrž veliko lažje se ure in ure ukvarjati s temo, ki vas zanima, kot s temo, ki je samo preprostra. Svoje doktorske ali magistrske naloge boste imeli slej ko prej tako ali tako čez glavo in tema vam bo začela presedati, zato si lahko z izbiro takšne, ki vas fascinira, naberete veliko manivrskega prostora in si močno olajšate težave z motivacijo.
Odziv drugih na vašo temo je zanimanje
Če tema vzbudi zanimanje pri drugih ljudeh, ko jim jo omenite, se boste z njimi o temi lahko pogovarjali, kar vam bo mogoče pomagalo pri razjanjevanju, pridobivanju jasnejše slike, pogledu z več vidikov, pri zbiranju dodatnih idej ipd. Zanimanje drugih vas bo tudi nekoliko motiviralo za delo in pri pisanju magistrske ali doktorske naloge se ne boste počutili tako izolirani. Če bo tema zanimiva kolegom vašega področja, si jo bodo zapomnili in vas obveščali, ko bodo naleteli na gradiva ali novice, ki se nanašajo nanjo. Veliko lažje boste pridobili prostovoljce, ki bodo dele naloge prebrali ter vam pomagali s povratnimi informacijami ter komentarji. Nenazadnje vam bodo najbrž tudi mentorji in recenzenti pomagali s konstruktivnejšimi kritikami, kot če bo tema dolgočasna.
Ni preveč trendovska
Čeprav je dobro, da je na področju že veliko narejenega, hkati ni dobrodošlo, če je področje tako trendovsko, da se v neskončni množici gradiva in avtorjev izgubite. Trendovske teme so pogosto lahko muhe enodnevnice, hkrati pa se bo vaše delo izgubilo v valu navdušenja. Zgodi se vam lahko, da bo trend upadel, preden boste z delom sami končali in boste imeli večje težave z motivacijo doktorsko ali magistrsko nalogo napisati do konca. Pri trendovskih tematikah je pogosto težje ločiti zrnje od plev, večja vpletenost pa lahko deluje na pristranskost zbranih podatkov v empiričnih delih.
Ima jasne meje
Če boste temo jasno opredelili z mejami, vam bo veliko lažje držati rdečo nit. Ne boste se izgubljali v gradivu, ki ga na koncu ne boste vključili v magistrsko ali doktorsko nalogo, celotno delo pa bo že od začetka nastajalo kot kompaktna in zaokrožena celota. Jasne meje teme ustvarite tako, da konkretno opredelite nišo, na katero se omejujete znotraj širšega področja. Če ste v dvomih, ali ste temo opredelili preveč na ozko in specifično, imejte v mislih, da je temo veliko lažje razširiti, kot ožati. Iz ožjega raziskovanega področja lahko zmeraj dodajate razširjeno teorijo, medtem ko preveč široko zastavljene teme ne boste mogli omejiti na ožje, brez da bi odrazali dele, s katerimi ste že izgubljali čas.
Če vaša tema še ne izpolnjuje vseh glavnih točk, pomislite, ali jo lahko prilagodite. Predvsem pa temo izberite čim bolj na začetku, saj boste sicer kasneje veliko več časa, kot bi ga na začetku porabili za jasno opredelitev, porabili za ožanje, povezovanje preširoko zastavljenega okvirja, izločanje, urejanje. Žal vam bo za časom, ki ste ga vložili v delo na obrobnih vsebinah, ki jih vaša prepozno izbrana tema ne bo pokrila.